Spoštovane sodelavke in sodelavci,
Dva pomembna praznika Radiotelevizije Slovenija imamo: Dan RTV, ki ga praznujemo 28. oktobra, in morda še pomembnejši dan, takrat ko podeljujemo priznanja za nadpovprečne delovne uspehe. Drage nagrajenke, dragi nagrajenci, danes smo se zbrali zaradi vas, da vam izrazimo zahvalo za vaš prispevek naši skupnosti. Vaše delo izkazuje profesionalno predanost in povečuje ugled naše hiše. Veseli nas, da imamo možnost prepoznavati kvalitetno opravljeno delo v našem kolektivu, saj lahko mnenje strokovnih sodelavcev pomeni več, kot odziv javnosti. Hvaležni smo vodstvu, da podpira možnost realizacije današnjega praznika. Z vpogledom v preteklo delo osvetljujemo tudi nadaljnjo poslovno pot naše skupnosti. V začetku tega leta se je RTV znašel na robu finančnega prepada. Od tedaj smo naredili velik korak naprej. Današnja prireditev bo v tem oziru marsikoga izmed vas spominjala na vsak dan svežo belo krizantemo v gumbnici Cankarjevega obubožanega junaka. A bolj kot vse drugo si želimo, da bi ta krizantema porajala veselje do dela in samoozavestila naš kolektiv v dobrem in slabem.
Posplošeno izpostavljanje negospodarnega poslovanja Zavoda RTV zna biti znak enostranske ideologije. Če je RTV nezadostno financiran kot razsipen in nekvaliteten, posamezniki v njem pa kvalitetno opravljajo svoje delo, od kod potem izvira sodba o nekvaliteti in kako se širi? Vrednostne sodbe so osnovni motor našega delovanja. Vsako delovno mesto prinaša svoja interna merila učinkovitosti in uspešnosti, zato so razlike v kakovosti dela navzoče tako pri nas kot v vsakem drugem podjetju. Če merila o boljšem ali slabšem ne bi obstajala, ne bi več našli notranje motivacije za delo. Zakaj bi se trudili, če ne bi mogli ničesar izboljšati? Zaposleni si nismo enaki po sposobnostih ali po rezulatih dela in si nikoli ne bomo. A to še ne pomeni, da je sodelavec z manjšo količino na zunaj vidnih rezultatov samoumevno manj pomemben za skladno delovanje skupnega poslovnega organizma. Kdor obvladuje mehke veščine upravljanja podjetja, povezuje pojem agilnosti v socialni mreži podjetja z njenim kreativnim potencialom. Urejeni in harmonični odnosi v skupnosti vzpodbujajo njeno kreativno delo in statistično prinašajo boljše rezultate.
Imamo srečo, da je vodstvena mreža RTV strokovna, saj se poraja v vrstah strokovnjakov medijskih, tehnoloških, kulturnih in drugih področij. Zato vodje praviloma dobro poznajo okolje, iz katerega izhajajo, manj dobro pa poznajo mehanizme dela nad svojim nivojem vodenja. Ob poti navzgor se obvladovanje stroke začne umikati potrebi po poznavanju ekonomije, retorike, administrativnih postopkov, prava, kajti brez teh veščin lahko vodstvena komunikacija poteka samo v smeri navzdol. Nenehno zmanjševanje manevrirnega prostora v naših poslovnih interakcijah je računska operacija za prvi razred osnovne šole, to je odštevanje. Dvostranska komunikacija naše hiše, pri kateri vodja ne grize samo navzdol, ampak ima realno možnost komunicirati kvalitetno delo tudi v nasprotno smer, se na vrhu stika s slovensko politiko. Ta račun se velikokrat množi z nič. Namreč, če na zastavljeno vprašanje ne dobimo odgovora, je odgovor ne. Namen vodenja delovnega procesa v osnovi ni njegovo ukinjanje, tako kot ni bistvena naloga kapitana, da ladjo potopi. Naš ustanovitelj, država, je edina pristojna odločati, katere naše vsebine namerava v interesu javnosti ustrezno financirati. Ker to odgovornost prelaga na nas, se igramo gnilo jajce in ugibamo, katera naša storitev je odveč. Takšna provokacija, namenjena javnosti, je za zaposlene naporna. Nihče si zares ne želi žagati veje, na kateri je zrasel, zato vas spodbujam k optimizmu.
Delavci, ki z vodenjem nimajo opravka, lahko kritično pomislijo, ali bi imeli sami v vlogi vodij na razpolago kakšne drugačne možnosti. Ali bi bili lahko bolje opremljeni z informacijami in z naborom idej o poslovnih rešitvah? Mednivojska, predvsem pa medresorska izmenjava informacij pri nas redno spominja na otroško igro telefončkov, pri kateri se izgublja razumljivost sporočila in sporočilo samo. Ne zaradi števila zaposlenih, zaradi preskromne notranje povezanosti deluje RTV kot glomazno podjetje. Kako bi ustvarili večsmerno komunikacijo brez komunikacijskega šuma? Vaše mnenje šteje. Nekatere skupnosti dvigujejo stopnjo medsebojne interakcije z intranetnimi portali, npr. “predlagam vodstvu”. Na ta način se poslovna inovativnost vseh zaposlenih krepi s strukturiranim razvidom predlogov po tematikah, replike nanje so določene s časovnim rokom. Eliminira se občutek nemoči, ki posameznika na delovnem mestu utesnjuje.
Delavci RTV velikokrat dokazujemo, da smo sposobni ustvarjati nadpovprečne izdelke v nemogočih razmerah, da smo odlični in srčni ne glede na okoliščine, v katerih naše delo poteka. Takšnega truda ni mogoče ustrezno ocenjevati navzven. Vsak izmed nas ve, da v ključnih trenutkih svoje delovne naloge opravi z maksimalno predanostjo. Če takšno prizadevanje priznavamo sebi, ga moramo ozavestiti tudi v kontekstu ožjega in širšega kolektiva. Ko bomo storili to, bomo lahko ustrezno in s ponosom promovirali našo organizacijo. Ugotovili bomo, da nam RTV daje več kot samo finančno nadomestilo za naše delo. Kadar nismo zadovoljni, pomislimo, da so naši poklici, delovna mesta in status javnega uslužbenca sanje nekoga drugega.
Odgovorimo si na vprašanje, kako lahko influencerski tvit, da zaposlujemo 80% delavcev preveč, pripravi stroko do samouničenja? Merodajen del naše lastne produkcije naj bi obstajal zaradi nacionalnega interesa, kjer tržni uspehi niso primarnega pomena. Ali služimo s prenosi državnih proslav? Komercialne medijske hiše za potrebe preprodaje medijskih gradiv ne potrebujejo velike kadrovske zasedbe. Delujemo v zakonodajnem gabaritu s stroškovnim argumentom, v katerega smo zaradi mnenja nestrokovne javnosti začeli dvomiti. Kdor ima pištolo v roki, narekuje, kaj se bo v sobi dogajalo. Nekateri prisotni v sobi so zaradi tega vznemirjeni. In podobno, kdor ima mikrofon v roki, lahko narekuje, kaj se bo dogajalo v studiu. Nekateri prisotni pred ekrani so zaradi tega vznemirjeni. Za razmeroma majhen, a pomemben del občinstva, je stopnja medijske nepredvidljivosti nezaželena, saj bi hoteli vnaprej poznati vsebine, ki bodo objavljene. Komplementarni, mnogo večji del občinstva, se hrani z adrenalinom, ki ga nepredvidljivost prinaša. Zato ni naključje, da družbeni analitiki prepoznavajo Slovence kot narod, ki se najbolje spozna na nogomet in na RTV. O tem priča tudi nedavni javni protest prizadete civilne družbe s spremljevalnimi žalitvami in fizičnimi grožnjami zaposlenim. Ali je neupoštevanje te skupine ljudi kazalec, da ne dohajamo več javnega interesa? V naši družbi nimamo ene resnice, ampak jih poznamo več. Tisto resnico, ki v danem času prevladuje pred ostalimi, bolj razumemo v funkciji moči kot v funkciji resnice.
Rušenje kadrovskih ravnovesij v imenu kreativnega računovodstva je globoko poseglo v naše strokovne produkcijske prakse, posebno zato, ker pomena ustvarjenih vsebin v javnosti ne predstavljamo dovolj jasno. Zavod RTV mora s svojim ustanoviteljem končno priti do konsenza, katere vsebine naj RTV za slovensko družbo ustvarja in mu mora biti s tem omogočeno, da jih tudi ustrezno financira. Naš cilj je ustvarjanje medijskih in kulturnih izdelkov v skladu z realnimi stroški vseh podpornih dejavnosti, ne pa imperativno varčevanje. Današnja politika ne potrebuje kulture v takšni meri kot jo je v preteklosti. To je eden izmed razlogov, zakaj Zavod RTV v zadnjih desetletjih vodi krizni menedžment. Navzven deluje, kot da ga poganja mehanizem manjvrednostnega kompleksa, nikoli dovolj dober, se pravi, nikoli dovolj poceni. Pomislimo, da so poceni izdelki lahko najdražji: izvijač, ki ga kupimo za deset centov, včasih ne odvije niti enega vijaka. Čemur danes rečemo ekonomska optimizacija, smo včasih rekli programska škoda. Dogaja se, da proslavljamo prihranek enega centa, medtem ko smo s tem manevrom izgubili cel evro. Zavedajmo se, da bomo trenutne razmere rešili z razumom. Dobro definiran problem je že na pol rešen problem. In rešen bo z drugačnim načinom razmišljanja, ne s tistim razmišljanjem, ki je problem ustvarilo.
Drage nagrajenke, dragi nagrajenci, veselimo se soustvarjanja z vami. Nekateri izmed vas se boste imeli v prihodnosti priložnost izkazati kot vodje, drugi se boste videli na delovnih mestih v stroki. Vsem vam želim, da boste dokončane delovne procese svojim naslednikom vselej zapustili v boljšem stanju, kot ste jih prejeli ob nastopu vašega dela. Primerjajte se sami s seboj, kakršni ste bili včeraj. Mnogi ste na svoji poklicni poti na RTV SLO osvojili izkušnje, znanja, poslovna poznanstva in spretnosti. Nekateri ste postali medijsko prepoznavni in si ustvarili ime, ki vam ga javnost tako ali drugače priznava tudi izven službenega okvira. Ponesite v svet najboljše, kar ste od naše skupnosti prejeli. Hvala.
Dr. Žiga Stanič, komisija za priznanja RTV SLO