Naj tvoji levji kremplji, čas, besne
In zemlji v žrelo mečejo stvari,
Izbij, če hočeš, tigrom vse zobe
In v lastni krvi feniksa sežgi.
Menjavaj s soncem dež in z dežjem mraz
In sploh z vsem svetom, ki hiti v pogin,
Počni kar češ, o hitronogi čas.
Prepovedujem ti en sam zločin
O, ljubemu nikoli lic ne rani,
Ne riši vanje nitk s peresom let,
Prekoči ga in mladega ohrani,
Kot vzor lepote za bodoči svet.
A tudi, če zadaš mu smrtne rane,
V mojih pesmih vendar vedno mlad ostane.