Gore počasi izginjajo,
čreda se je zgubila na bregu,
sonce se vrača v svojo kovačnico,
ves svet hiti in je na begu.
Vrt počasi ugaša,
kmetija se je potopila,
moje pogorje bo skrilo svoj vrh
in svoj ostri krik zadušilo.
Po pobočju v pozabo
vse stvari počasi polzijo
in tudi midva, sin moj,
v temno noč hitiva.