1. Vendar je nekje


Ni je v zraku, ni je za ovinkom
ni je v meni, ni je v tebi
Ni je, kakor nič je, brez odmeva
in brez barve, sence domovanja,
ni je v petek, ni je v polju
ni je v soncu ne za soncem,
ni je v meni, ni je v tebi
vendar je nekje, kot nič je v niču
vendar je nekje in tam kjer je
natanko ve, da grem k hudiču.

2. Psalm


Lahko je biti pesmi pesem
Težko je biti pesmi glas
Lahko je biti soncu sonce
Težko je biti soncu luč
Lahko je biti polju polje
Težko je biti polju klas
Lahko je biti morju morje
Težko je biti morju val
Lahko je biti smrti smrt
Težko je biti smrti človek

3. Belo platno neba


Vidiš te bele rane na platnu neba
To so glasovi protestantskih zvonov
Vidiš te bele raze na platnu neba
To so materine misli na sina,
ki redko prihaja domov.
Vidiš te bele zareze
To se mrtve ljubezni vračajo k nam
Vidiš te bele vbodljaje
To je naše izgubljeno ravnotežje
Vidiš te bele odrgnine
To je zaletavanje nevidnih ptic
Ki v kljunih nosijo belo platno neba
Iz niča v nič.

4. Šepetanje mravelj


To je šepetanje mravelj

5. Ena sama beseda


Ena sama beseda lahko pomaga
da se dozida hiša samote
da se izpije žeja čezmerna
da se odide na kraj kjer plešejobreze
Ena sama beseda lahko pomaga
da si tudi ti v hiši samote
da se odžejava svojih teles
da se na kraju, kjer plešejo breze
tudi midva vanje spremeniva
Ena sama beseda lahko pomaga
toda kaj ko nimava ust
da bi to besedo izgovorila
Jaz mrtva ti živ.

6. Spoznanje


Odstraniš prvo skorjo, pa še nisi nag,
Odstraniš senco sveč, pa še goriš,
Odideš, pa si kakor pasike prisoten,
Pa si jok samote, Prošnja kamna, Smeh.
Odstraniš drugo skorjo, Pa še nisi tih,
Objameš slamnate lestence v polju,
In si norec Pozvačin, ki sebe vabi
ježevko na zmenek v vinsko klet.
Odstraniš tretjo skorjo Pa znenada osamiš
vse je tu Razsuto kakor drobno zlato pšeno,
Da boš odslej prešteval Vendar ne preštel,
Let spoznanj nad hišo pokošeno.

7. V teminah


Jaz sem se zaprla vase
Pod perutnico trepetanja,
ti si se zaprl vase,
v željni kljun skomin
odšla sem na desno, ranjena
obstala sem slepa od temine
ti si segal z mavrično roko
do moje k zemlji prikovane
bole čine
Slišal sem osmukano molitev
voz sena se je prevrnil v meni
kdo zažgal je kres obljube
ti si v me ni, jaz sem v tebi
naslonila čelo na poražene poljube.